vse prevečkrat te najdem odsotnih oči

obdanega s pisanim cvetjem

ko z vatiranimi palčkami

čistiš zajčja ušesa

ali puliš prosojna krilca

kačjim pastirjem

(v tistih dneh krošnje lip

niso tvoje zavetje)

včasih te ne iščem

da ne zmotim zaporedja

v katerem z risalnimi žebljički

in kriki norosti

prebadaš sijoče nebo

da se prelije  v samoto

(tako mi kažeš

v katere barve je odeto slovo)

izis

vse sem ti darovala

ti pa mi še vedno

nisi pokazala

da zmoreš

opraviti svoje delo

Luna