Mar pospremili k pokoju
večnem me iz rojstne hiše
vnuki bodo na grobišče?
Bom kot praded padel v boju

in na tujem v skupnem grobu
našel zadnje si ležišče?
Ali pa na skrajnem robu

me sveta nekoč poišče

bela smrt v polarnem krogu?

Kjer si že zaspal bom v bogu,

vem, da spanec ta nevzdramen

enkrat se končal bo, amen.

v tej slovenski rodni grudi,

ali v Sahari odljudni,

vsepovsod spal sen nevzdramen

do

zvezdnato nebo nad mano

le iz grobnega me spanja

naj zbudi trobenta silna,

ko bo strašni dan plačila.

s puščico strupeno

zastrupljena
solz si iz oči; v tem grobu,

glejte, spal bom jaz bolj trdno
in vsekakor bolj brezskrbno,
kakor v perjanicah vi!

Če pa komu le utrnila
se bo zame solza mila,
naj jo skrije pred ljudmi.

Matej Krevs