Skozi čipkasto režo

sredi zavese

pada na spečega moškega

pramen svetlobe.

Z blaženim izrazom

na obrazu

se je razlezel

po mehki postelji.

Velik otrok

utrujen od zalezovanja

samo njemu

znanih ciljev.

Moje želje

niso pri njem na blazini.

Čakale so pred vrati.

In stekle stran.

Jezno ga gledam.

Zaman.

Samo debela luna

se mi čudno smeji

skozi razpoko v zavesi.

Mayamaya