
kepico sonca, snežinko navdiha
drobec navade, zapredek strasti.
žličko vznesenosti, lonček prepiha,
požirek začudenja, zatrep laži.
čeveljček greha, košček razvade,
prst izobilja, kapljo sveta.
seženj razdalje, konček prevlade,
pest razočaranja, sen ali dva.
tri verze niča, en zlog tišine,
kitico molka, vmesja naklon,
pavzo kričanja, meter praznine,
en vdih zavesti, zamrzel sklon.
misli začetek, konec premika,
smrti povzetek, rojstvo miru.
migljaj pogleda, trepet jezika,
vonje dotikov, sesutje zidu.
...
Pesem si cela, te potrebujem,
ali odmikam od tebe se stran?
Si še vsa bela, kadar te snujem,
mar tudi tebe mrcvari ta dan?
huhu :)
kljub preprosti rimi ščepec laži. nenavadno dobro useka.
kaplja sveta in pavza kričanja sta pa sploh kulj.
thx.
evo, to je ena taka pesem, ki pride kar sama :)
a veš, da ščepec laži sploh ni v redu. grem popravit! zatrep je.
ej, a si ti danes cel dan na netu?
:) :) :)
Pesem si cela, te potrebujem,
ali odmikam od tebe se stran?
Si še vsa bela, kadar te snujem,
mar tudi tebe mrcvari ta dan?
...tokrat si genij ... če verjameš norcu :D:D
Odlična je.
lp
ac
jaz na netu delam, kadar ne sledim svojemu aforizmu :)
kaplja sveta je zmagovalka
in ščepec - kljub ... - je bil tudi kulj
lp ;)
ja a ne ?
zatrep je sicer več in bolj in res na mestu
ampak ščepec nekako paše
ja, hvala, ruj, ščepec, saj v zatrepu (lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe) je tud ne more bit dost več naložene ...
:)))
samo je bila pač res malo zlajnana rima, sama jih kritiziram, pol jo grem pa napisat;)
hvala aco, gnu!
LP, lidija
ma saj . nisem prav napisal - hotel sem reči, da je nenavadno to, da kljub klišeju - preseneti in ravno prav useka, ta ščepec laži. Ker ga nekako pričakuješ, pa ga odmisliš - zaradi vsega prej - potem pa te ravno to preseneti.
Saj je zatrep tud kul. Še posebej na vrhu zatrepa.
izjema potrjuje pravilo
in zatrep je lahko kar lep kos fasade - sem dojemal bolj v tem smislu - kot obraz, fasada ki zakriva laž ... zaslon
tudi lahko. pesem ni več (samo) moja.
...če vidim ali berem nekaj odličnega (subjektivno) je prva reakcija v vseh celicah v meni, kot pri (zaljubljenosti) in ne dovolim možganom razlage, kot ne tipam ročnih umetnosti s prsti...
lp
ac
ok
sem dal prste proč
(p.s. saj tudi meni možgani ne služijo absolutno za razlago pesmi)
lp aco,
;) ruj
klobasa mora dat nekaj informacij: ne glede na splošno mnenje, je vse naše dojemanje odločilno zgolj v možganih. Tok zavesti, kar dojemamo kot razmišljanje, je samo majhen, po najnovejših raziskavah docela nepomemben del. Ampak brez aparata za razumevanje besed, konceptov, ... , pa le ne gre. Fantje, no.
Seveda, srce je v glavi.
lp, k.
bravo gospod k.
...nenehno me moti in zmede dejstvo, da zaužito hrano prvo možgani dobijo ... ali je reakcija na pojedeno vsebino v mišljenju in ne samo obratno, kot prakticiramo? :))
lp
ac
uh, kam pelje preprosta rimanka ...
saj je prav, da pustimo svojemu aparatu za dojemanje konceptov, da nam projicira svoje transformacije sprejetega od zunaj. kamorkoli. če ne v glavo, pa v srce. če se da združit oboje, tako da oba sprejemalca dojemata enako, je fino (za nas same), da ne govorimo o tem, da se bere še s čim drugim kot je glava ali pa srce! ... vse je odvisno od tega, če aparat za sprejemanje konceptov ostaja tvoj aparat, ki ga nadzoruješ sam ali pa si dopustil, da so ti da vsilili guruji, bogovi, šefi, kralji, zaslepljevalci, ali pa kar neki demoni v tebi ...
uh, nakladam, a ne
:)
LP, L
LP, L
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!