Stojim na mostu
Gledam reko ki teče
Vedno znova in znova
Tudi mraz ne ustavi njene poti
Most kljubuje vetru
Opazuje ljudi
Spremlja zaljubljene korake
Mestnim glasbenikom ponuja oder
Slikarji ustvarjajo podobe dni
Letni časi kažejo vse podobe mesta
Ptice preletavajo nebo
Pantomimiki so zaprti v navidezni zaboj
Čevlji pozdravljajo kamenje
Starejši ljudje vedo kakšen si bil nekoč
Doživel si prve poljube
In še mnogo let boš omogočal prehod
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!