RUSALKA

ko se lotosovi cvetovi zarežejo

v tilnike ljubimcev

in ure prepogibajo jesensko listje

ko se noč prevesi nad sledi senc

pokriješ travnike s kopreno

in utišaš zvoke reke

ko odhajaš

in prihajaš

v mojo sobo

skozi zastore zaves

ko se sklanjaš med sledi

 mojega otroštva

ki si jih skrila

v šatuljo zamolklih pogledov

da bi jih odrešila

preden greš 

RUSALKA

kad se lotosovi cvjetovi urežu

u zatiljke ljubimaca

a sati uvrću jesensko lišće

kad se noć natkuči nad tragove sjena

koprenom pokriješ travnjake

i utišaš zvuke rijeke

kad kroz neprozirne zavjese

odlaziš

i dolaziš

u moju sobu

kad se sagibaš između tragova

mog djetinjstva

koje si sakrila

u škrinjicu zagasitih pogleda

da bi im oprost dala

prije nego odeš