Stari mojster, mojster čas,
s prstom neumornim
poslikava mi obraz ...
Pod očesom mi izpiše
vsako neprespano noč.
Čelu ostre brazde vriše -
pot skrbi, ki so že proč.
V kotu ustnic poigra se,
prav narahlo vleče sled ...
Črtkane smehljaje riše
kot spomine brez besed.
odlično zarisana pot časa, označene njegove sledi, tekoče, melodično, pa še s pridihom sprejemanja in humorja zraven.
pesem, ki se lepo vsede tudi v kakšno glasbeno skrinjico :)
LP, lidija
Hvala vsem, ki ste (smo ) že bolj ali manj poslikani ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!