Sladek vonj poletja
se je usidral v
najino mehko kožo,
ampak midva ne obstajava.

Sem le jaz,
izgubljena v širnih valovih,
daleč na odprtem morju
in ti, ki z njo objet
pod starim figovcem
poganjaš rumene cvetove,
cvetove z opojno aromo
in pestičem močnih čustev,
ki mi ne pustijo blizu
in jih utrgati ne smem.
V daljavi svetilnik spominja
na utripanje nemirnega srca
in v tihi poletni noči
znova sama plešem
pod dišečimi borovci in
ustvarjam nov raj
za pregrešne misli.

Dan za dnem me
prebuja sladek vonj
rumenih cvetov.
In midva še vedno ne obstajava.

kejĐa