NEBO

smračio se neodzivom

neosetom ojutri se

pa otpusti obe ruke

sa razdušjem da polete 

u okrilje svoje pusto

namćor nebo

nećkalicu

užagrenu

nesvodjenu

da saplete...

da se s njime

opepeli

i preboji

i prekori

milosnilo pa zlosnilo

čudodelno...

da sa njime obnevidi

u inatu pozavidi

da se sruči

i odruči

na raskršću

pepelištu

da se vija

i dovija

beznadicom obavija...

da ga ljubi

nedoljubi

da ga boli

nepreboli...

AleksandraP

Komentiranje je zaprto!

AleksandraP
Napisal/a: AleksandraP

Pesmi

  • 07. 12. 2011 ob 10:27
  • Prebrano 756 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 362.25
  • Število ocen: 8

Zastavica