Pogledam v dlan naj, je dejala.

In plaho prste sem razprla.

Za hip je brez besed ostala.

Nato  ji vzdih je šel iz grla.

Na dušo pisala mi je besede,

kakor  enačbo na papir.

Neznanka vsaka sorazmerno

je v meni večala nemir.

Rešitev mi povej, ciganka!

Nestrpno se izvije glas...

Povej kje past je, kje je zanka,

kako naj prelisičim čas?

S kotički ustnic se je poigrala, 

glas je za hip popustil vajeti,

ko je prepadeno dejala,

glej, cilj je tu, povratka ni ...

platanas