recimo da je poezija mrtva
da je bila lijepa žena
mlada i sretna pa umrla
recimo da su pjesnici kanibali
i da jedu njezin leš
jedu njezin leš i pjevaju
recimo da je istina paradoksalna
poezija je mrtva zato
što pjesnici jedu njezin leš

jedu njezin leš i pjevaju
pjevaju i punim ustima
žvaču milion puta ižvakano
žvaču, goste se i hvale
i budni sanjaju svoje
izgubljene drage, svoje nirvane

i zato gledajte me pažljivo
jer ja ću sada ovdje pred vama
oživjeti na čas umrlu poeziju
(zapamtite da je istina
šokantna, skandalozna i paradoksalna
jer u pravoj i živoj poeziji
da bi mogla budna sanjati
ona mora da zaspi)

gledajte, varam ženu koju volim
(za one koji čitaju brzo:poeziju)
ona je povrijeđena
i ne da mi da je zagrlim

čekam da zaspi
zagrlim je i plačem

ona kad se probudi umre
i ja nestanem jer me budna sanja

.....................................

Ne uspavam je zaman

denimo da je poezija mrtva
da je bila lepa ženska
mlada in srečna pa je umrla
denimo da so pesniki kanibali
in da jedo njeno truplo
jedo njeno truplo in pojejo
recimo da je resnica paradoksalna
poezija je mrtva zato
ker pesniki jedo njeno truplo

jedo njeno truplo in pojejo
pojejo in s polnimi usti
žvečijo milijonkrat prežvečeno
žvečijo, se gostijo in hvalijo
in budni sanjajo o svojih
izgubljenih dragih,  o svojih nirvanah

in zato me pozorno glejte
ker bom zdaj tukaj pred vami
oživil začasno umrlo poezijo

(zapomnite si da je resnica
šokantna, škandalozna in paradoksalna
ker  mora v pravi in živi

poeziji zaspati
da bi lahko budna sanjala)

 

poglejte, varam žensko ki jo ljubim
(za tiste ki hitro berejo: poezijo)
ona je poškodovana
in ne pusti da bi jo objel)

čakam da zaspi
objamem jo in jočem

ko se zbudi umre
in jaz izginem ker budna sanja o meni

Kočijaž