Forum

Marko Skok - Mezopotamsky: NA OBRONKU BRIDKE JESENI

NA OBRONKU BRIDKE JESENI

Čemiva na obronku bridke jeseni,

skoraj sva že preperela,

tako nenadoma so naju zapustila

krdela žvrgolečih dni,

tako nenadoma so izginile

jate razuzdanih noči.

Motriva megleno tišino,

ki nama je požrla

razkošni barvni pogrinjek

in izpljunila črnobelo slino

pred najine zabubljene oči.

V zapredkih migetata podobi

izpraznjene shrambe in zamrle peči,

kajti prikazen poletja

je vzela slovo jalovih dlani,

ničesar nama ni dala.

Že slutiva jezdece apokalipse,

oklenjena s poljubom pozabe

spolziva v skromno praprotno gnezdo

in izpod luknjaste listnate odeje

nemočna zreva v preteča nebesa.


NA OBRONKU GORKE JESENI

Dreždimo na obronku gorke jeseni,

uskoro smo već trošnuli,

tako iznenada su nas napustili

čopori cvrkutajučih dana,

tako iznenada su nestala

jata razuzdanih noći.

Promatramo maglovitu tišinu,

koja je nama progutala

raskošan kuver u boji

i ispljunula crnobelu pljuvačku

ispred naših zabubljenih očiju.

U kokonima trepere slike

ispražnjene ostave (špajza?) i ugasle peći,

jer se priviđenje leta

oprostilo praznih ruku,

nama nije dalo ništa.

Slutimo već jahače apokalipse,

obuhvačeni poljupcem zaborava

kliznemo u skromnost prapratnog gnezda

i ispod rupičastog listnatog pokrivača

nemoćno zurimo u preteće nebo.

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
09. 12. 2011 ob 16:04

Kar v redu prevedeno, no ne morem se znebiti občutka, da je preveč dobeseden prevod in zato deluje nelahkotno, skladja se preveč približa slovenski, dalo bi se jo zmehčati. Ne prepričame me kot me je original. Me zanima, kako bi to prevedel Jur.

  JUR?

 

Kar ne morem se znebiti občutka, da nekdo, ki mu jezik prevoda ni materni, zelo težko naredi dober prevod ... (izjeme potrjujejo pravilo ...)

 

LP, lidija

 

:)

  LP, Lidija

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
09. 12. 2011 ob 19:55
Spremenjeno:
09. 12. 2011 ob 19:56

Evo moje verzije prevoda.

Najprej sem mislil napisati le pripombe

pa je bilo tega preveč, zato dajem svojo verzijo

celotnega prevoda. Torej:

 

NA OBRONKU BRITKE JESENI

 

Čamimo na obronku britke jeseni

i već pomalo trunemo

jer nas nenadano napustiše

krda cvrkutavih dana,

tako nenadano nestadoše

i jate raskalašenih noći.

Motrimo i maglovitu tišinu

koja poždera

raskošno postavljen set u boji

i pred naše začahurene oči

pljunu crnobijelu sluz.

 

U čahurama dršću slike

prazne smočnice i zamrle peći

jer se priviđenje ljeta

rastalo od nas jalovih dlanova,

ništa nam ostavilo nije.

Opasani poljupcem zaborava

naslućujemo jahače apokalipse,

klizimo u skromnost papratnog gnijezda

pa ispod rupičastog lisnatog pokrivača

nemoćno zurimo

u prijetnjom prožeto nebo.

 

Lp, JUR

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 12. 2011 ob 10:32
Spremenjeno:
10. 12. 2011 ob 10:36

:)))

 Hvala, JUR!

 

Torej me občutek ni varal ... Marko, a ni fino, da imamo take super prevajalce, kot je JUR, da se od njih učimo. Čeprav mislimo, kako jezike bivše domovine "odlično obvladamo", nam vedno znova dokazujejo, da nam še veliiko manjka, sploh ko prevajamo težavnejše, simbolične dele pesmi, ki zahtevajo nedobesedne translacije. Zato osebno nikdar ne prevajam v hrvaščino, čeprav jo "dobro" (po)znam. Če sem kdaj v tem jeziku napisala kakšno kratko rimanko, je bila zelo preprosta, tako, da ga nisem mogla dosti lomit. Pa še to sem zdaj opustila ...

 

Ne, ne ... nočem, da izgubiš pogum pri odločitvi, da prevajaš v nematerni jezik, ampak to je trd oreh, zato je za lektorja vedno dobro imeti pri roki nekoga, ki mu je jezik prevoda materni jezik.

  Poglejmo na to "inverzno". Ko nekdo samo "približno dobro" prevede v slovenski jezik, ker ta pač ni jezik s katerim bi živel in dihal (ja, dihati ga je treba, da postane naraven!) od rojstva, smo pa kar precej kritični.

  Prav zato smo tu odprli te prevajalske delavnice.

 

:)

  LP, lidija

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
11. 12. 2011 ob 23:13


Draga, Lidija!

Nikoli nisem trdil, da sem vrhunski prevajalec. Saj se s prevajanjem poskušam predvsem naučiti in obuditi znanje srbskega jezika, jezika mojih daljnih prednikov.

Vsako stvar lahko prevedeš na več načinov in v mojemu prevodu v srbščino sem hotel ohraniti tudi ritem moje originalne pesmi. To je pač moj prevod in kot vse moje pesmi ni dokončen, mogoče ga bom čez čas kaj spreminjal ali pa tudi ne, kdove. Vesel pa sem, da je prevod prepričal tudi, nekatere, ki jim je to materni jezik.

Seveda, moj prevod vedno nekdo pregleda in me opozori na večje napake ali pomanjkljivosti.

In če ga objavim v delavnici, lahko vsakdo stori isto. Pa je tu ponavadi zatišje, kateremu včasih sledi, šele po objavi pesmi, nagovor z dokaj neprijetnim tonom.

Seveda me to ne bo odvrnilo od prevajanja, je pač postalo del mojega ustvarjanja.

Sicer pa ta prevod v delavnici je bil za objavo nekoliko popravljen.

Jur, hvala za dober prevod v hrvaščino. Pogrešam le ritem mojega izvirnika.

 

LP, Marko

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!