Kamra je
srhljivo votla,
žaluzije iluzije
so spuščene,
tema me požira
s kožo in kostmi vred
in tebe ni.
Duša kolovrati
za devetimi gorami,
za devetimi vodami
in sedmimi morji.
Ihteče te išče.
Vsakomur žlobudra
o najini sreči,
nihče je ne jemlje resno.
Uzre te v brezkončju,
ko mimošvigneš
v podobi kometa.
Krikne tvoje ime,
ti pridrviš
in z oglušajočim pokom
padeš vame.
Olajšano klecnem
na predpražje dneva.
Marko, a ne bi šlo brez pravljičnih verzov :)
za devetimi gorami,
za devetimi vodami
in sedmimi morji.
Lp, okto
Okto, bolje pravljični verzi kot pravljične obljube tet in stricev, ki se nam trenutno razkazujejo ; )
Tako se mi je pač zapisalo, ne morem pomagat, če ne maraš pravljic : )
LP, Marko
Marko, zelo rad imam pravljice, ampak ne teh, ki nam jih trenutno pripovedujejo politiki ... :)
No, tvojo pesem bom še nekajkrat prebral, ker mi je všeč, ... morda pa si imel razlog, da si vnesel pravljične besede ... :)
Lp, okto
Fajn, da je nekomu všeč : )
Mogoče bom poskušal najti le bolj učinkovit konec.
LP, Marko
Okto, kaj meniš o novem koncu. Trenutno dve verziji:
Olajšano klecnem
pod srčnim bremenom.
ali
Olajšano klecnem
v nov dan.
Hvala, za mnenje. LP, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!