Prag
Iščem stopnje že davno izbrisane,
poslušam glas, ki že davno je ugasnil,
iščem podobo, ki že davno se je posovila,
ležem na prag,
ključa davno že nimam več v lasti,
zaspim na pragu, ki poznam ga kot lastni žep,
zbudi me tujec,
ki z ostrim glasom in težko nogo
prepodi me vstran.
A spomini so še tu, ostrejši kot kdajkoli.
Tega ni moč izbrisati.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 29. 11. 2011 ob 22:38
- Prebrano 616 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135.4
- Število ocen: 7
