OČETU
Ne slišim več korakov.
Dolgo je že,
odkar si odšel.
Daleč je zven
tvojih besed,
lepih in trdih.
Stojim ob grobu.
V spomin ti
prižigam svečo.
Solze so se posušile.
Bolečine ni več,
še vedno pa
čutim bližino
tvoje očetovske roke.
OCU
Ne čujem više koraka.
Dugo je već,
odkada si otišao.
Daleko je zvuk
tvojih reči,
lepih i tvrdih.
Stojim pored groba.
Palim ti sveću
u uspomenu.
Suze su se osušile.
Bola više nema,
a još uvek
osećam blizinu
tvoje očinske ruke.
Živijo Marko,
Tri drobne napake so prisotne; se pravi skoraj brez :).
OCU
Ne čujem više korake.
Dugo je već,
od kada si otišao.
Daleko je zvuk
tvojih reči,
lepih i tvrdih.
Stojim pored groba.
Palim ti sveću
u uspomenu.
Suze su se osušile.
Bola više nema,
a još uvek
osećam blizinu
tvoje očinske ruke.
Lp, Vertigo
Poslano:
01. 12. 2011 ob 23:09
Spremenjeno:
01. 12. 2011 ob 23:22
Vertigo, hvala Ti za pomoč.
LP, Marko
Komentiranje je zaprto!