Skrotovičena
plesen
kot pepelnata sled
leze čez obronke
trnje
se boleče zadira
v postarano polt
skisana sredica
se luži
odteka
z odplako spominov
tanek pramen svetlobe
usiha
prepuščen
krempljastim sencam
v goščavi
skovika nočni ptič
V tem trenutku pa ne bi bila rada kje na samem, v gozdu ob skovikih sove. Uh, si prepričljiva.
lp, ajda
Hvala ajda!
Kadar začutim, moram zapisati, navadno se kar izlije. Zelo redko to naredim brez večjih jezikonih napak. Preprosto pišem brez misli. Pesem je nastala v nekaj minutah, le prvo kitico sem pozneje popravila.(ne vsebine, ampak besedni vrstni red).
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 25. 11. 2011 ob 21:44
- Prebrano 1143 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 613.26