plesen
kot pepelnata sled
leze čez obronke
trnje
se boleče zadira
v postarano polt
skisana sredica
se luži
odteka
z odplako spominov
tanek pramen svetlobe
usiha
prepuščen
krempljastim sencam
v goščavi
skovika nočni ptič
Poslano:
26. 11. 2011 ob 23:36
Spremenjeno:
27. 11. 2011 ob 10:06
V tem trenutku pa ne bi bila rada kje na samem, v gozdu ob skovikih sove. Uh, si prepričljiva.
lp, ajda
Poslano:
27. 11. 2011 ob 09:50
Spremenjeno:
27. 11. 2011 ob 10:06
Hvala ajda!
Kadar začutim, moram zapisati, navadno se kar izlije. Zelo redko to naredim brez večjih jezikonih napak. Preprosto pišem brez misli. Pesem je nastala v nekaj minutah, le prvo kitico sem pozneje popravila.(ne vsebine, ampak besedni vrstni red).
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!