Polno žalosti, solza,
Moj srček eno luknjo ima.
Veš da v njej počivaš ti?
Ki ostal spomin boš, saj poti do tebe ni.
Pogled, obraz vse mi govori,
Da nekaj posebnega v meni postal si ti.
A žal na to moram pozabiti,
Se nečemu drugemu posvetiti.
Vem, da razlog obstaja en,
Zakaj ravno tebe spoznala sem.
Mogoče ga bom kdaj ugotovila,
A šele takrat, ko se bom v sebi pomirila.
Poslano:
25. 11. 2011 ob 12:33
Spremenjeno:
25. 11. 2011 ob 12:33
Na pesniških delavnicah nas učijo, da je slabo uporabljati za rime:
- enozložnice (ti - ni)
- nedoločnike (pozabiti - posvetiti)
- rime, ki imajo zadnjo črko povdarjeni i (govori, ti, ni)
- en - sem se ne rima
- naslov ima čuden, nenaravno tekoč besedni red - temu rečemo zaznamovan besedni red. Včasih se ga poslužujemo v pesmih, da ohranimo ritem in rimo. Pri naslovu ni tega razloga.
Urška, brez zamere, poskusi prebrati čim več podčrtank na portalu in svoje pesmi nekaj časa "likati" pred objavo. Saj ne pišeš samo zase, ali pač?
LP, modricvet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Urska
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!