Forum

Slovenski filozof lirik in sodobna slovenska književnost

Večina odličnih filozofov so bili tudi odlični pesniki.Lirično filozofijo je ukinil Platon, ker bi naj bila preveč iidealistično sentimentalna bazirana na emocijah, dočim je bil sam pristaš hladnega intelektializma.Menim da bi morali o tem spregovoriti, ker so taki "hibridni "filozofi, (kot jih je Platon imenoval) tudi v Sloveniji.Menim tudi, da bi morali poznati širše vse oblike pesnikovanja, da ne govorimo laično, zato sem nekaj od tega skopiral na forum. (MOJ PRISPEVEK)

-------------------------------------------------

Vladimir Gajšek, slovenski književnik, prevajalec, publicist in slikar; * 10. julij 1946, Maribor.

Je pripadnik slovenskih modernistov.

Vladimir Gajšek je bil rojen v Mariboru, kjer se je že mlad uveljavil doma in na tujem. Obiskoval je Klasično gimnazijo v Mariboru, študiral v Ljubljani primerjalno književnost in filozofijo.

Vladimir Gajšek je avtor več pesniških zbirk, romanov in esejev, ukvarjal se je s poetografiko, razstavljal tudi olja, akrile in akvarele. Bil je vodja Študentskega gledališča v Mariboru, so/ustanovitelj in urednik mariborskega študentskega lista Katedra, 20 let v uredništvu slovenske kulturne in literarne revije Dialogi. Objavlja v vseh slovenskih literarnih revijah, tudi v Pahorjevem zamejskem Zalivu. Gajškove pesmi so v antologijah - Živi Oerfej, velika antologija slovenske lirike idr. Vladimir Gajšek je nastopal in predaval tudi na tujem. Prevaja iz nemščine, francoščine, hrvaščine, bosanščine, srbščine, črnogorščine, italijanščine in latinščine. Soizdajatelj mednarodne antologije ANTHOLOGIA ALPINA. Bil je v ustanovnem Glavnem odboru Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč.

V filozofiji in humanistiki se je ukvarjal z mnogimi pojavi sodobnosti, od ontologije, fenomenologije, filozofije eksistence do sociologije intelektualstva in sociologije medijev.

Vladimir Gajšek jesamostojen slovenski poklicni književnik in nevladni diplomat.

Njegova pesniška dela so Poezija, Pesmi, Posvetitev, Glas in klic, Amfionova plunka, Beli listi, Dežela nožev, Ure noč in dan, Daljna težišča, Grozd in nekatera druga; prozna dela so Abecednik A-Ž-A, Kaj ti povem, Zgodbe, Ona je tukaj, Ikarovo perje, Voroneški zvezki, Posvetitev in drugo.

 

SODOBNA SLOVENSKA KNJŽEVNOST

ABSURD (EKSISTENCIALIZEM) V SODOBNI POEZIJI

Absurd (lat. absurdus zlozvočen; nesmiseln) nesmisel, neumnost; absurden nesmiseln, brezumen, v nasprotju z razumom, logično nemogoč.
Pojem absurden v eksistencialistični filozofiji označuje položaj modernega človeka; Albert Camus v Sizifovem mitu razume človekovo vztrajanje v absurdu kot novo dostojanstveno držo sodobnega človeka.
Eksistencializem je oznaka za filozofsko-literarni tok, ki se začne sredi 19. stoletja s Kierkegaardom. Iz njega se po prvi svetovni vojni razvije filozofija eksistence, najprej v Nemčiji
(Jaspers, Heidegger) in nato še v Franciji (Sartre). Človeka razumejo kot “eksistenco” vrženo v svet brez smisla, brez “esenc” (razumsko dostopnih smernic, vrednot, določil). Znan je njihov izrek: “Eksistenca je pred esenco”, oziroma življenje je pred smislom. Sartre pravi:“ Človek je to, kar sam naredi iz sebe.” Njegova usoda je odvisna od njega samega, popolnoma je odgovoren za svoje življenje. Ta človekova prepuščenost samemu sebi pa povzoča pri sodobnem človeku občutke, strahu, tesnobe, neodločnosti, zapuščenosti in celo življenjskega obupa.

PREDSTAVNIKI

Po drugi svetovni vojni ima ta filozofija velik vpliv na literaturo. Pri Slovencih se eksistencializmu bližajo pesniki druge skupine prve povojne generacije; Gregor Strniša, Dane Zajc, Veno Taufer, med pripovedniki in dramatiki pa še Peter Božič, Dominik Smole in Primož Kozak. Med pesniki je naizrazitejši pesnik življenjske groze, obupa in nesmisla Dane Zajc.
Po letih so vrstniki intimističnih pesnikov, vendar se njihova poezija motivno, tematsko in oblikovno razlikuje od poezije intimizma.

ZNAČILNOSTI

Poezija absurda je brezosebna poezija obupa, smrti in življenjskega nesmisla.
Prvoosebni lirski subjekt, značilen za intimistične pesnike, zamenja brezosebni lirski subjekt.
Pesniki te skupine opuščajo osebne teme, ki neposredno govorijo o njih samih, o njihovem občutju razumevanju in doživljanju sveta.
Razmišljajo o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Prepričani so, da so človekova iskanja prepuščena nesmislu življenja; svet, v katerem živijo, je temen, brez svetlega jedra, v globini stalno prežijo
smrt, groza, okrutnost, ravnodušnost in zlo. Svoje razumevanje sveta predstavljajo s podobami, miti in liki iz stvarnega in izmišljenega, fiktivnega sveta.
Oblikovno so pesmi različne; nekatere so napisane v tradicionalnem verzu in slogu, druge se bližajo modernizmu, opuščajo kitično členjenost, rimo, pravilno skladnjo, ločila; verz je praviloma svoboden — ne upošteva zaporednega menjavanja naglašenih in nenaglašenih zlogov — verz postaja podoben prozi, verzne lastnosti ohranja z grafično razdelitvijo na kitice in s poetičnim, slovesnim slogom. Pogosto je sestavni del verza paralelizem členov, z njim ustvarjajo posebno liturgično vzdušje in notranji ritem pesmi. Nekateri pesniki, med njimi zlasti Veno Taufer, pogosto modernistično parodirajo klasične pesemske oblike, npr. sonet.

SODOBNA LIRIKA

V sodobno liriko se uvrščajo štiri povojne in predvojna pesniška generacija.

Predvojna pesniška generacija

Pripadajo ji Matej Bor, Cene Vipotnik, Edvard Kocbek in Jože Udovič. Vsi štirje so bili pesniki NOB, vendar so že takrat pripadali različnim literarnim smerem, kar se je še bolj pokazalo v povojnem razvoju.
Med predvojnimi pesniki izstopata Edvard Kocbek in Jože Udovič, ki pišeta sodobne, moderne pesmi. Zanimaju ju metafizične teme; smisel sveta, večnost, končnost, smrt, človekova izbira med dobrim in zlim. Verz je svoboden, včasih se bliža pesmi v prozi. Pesmi nastajajo z nizanjem asociacij. Pesniški jezik je poetičen, estetski in večpomenski.

Prva povojna pesniška generacija

Izoblikovali sta se dve skupini.

Prvi skupini pripadajo intimisti, ki pišejo prvoosebno izpovedno poezijo.
Intimistični pesniki so: Ivan Minatti, Lojze Krakar, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec.

Drugi skupini pripadajo eksistencialisti, ki pišejo brezoosebno poezijo. Večinoma opevajo temen obup, skrajno osamljenost, odtujenost, psihično in fizično bolečino in trpljenje zaostreno do smrti. Zato so jih nekateri literarni zgodovinarji poimenovali pripadniki črnega vala v slovenski poeziji.
Pesniki druge skupine so: Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša.

Druga povojna pesniška generacija

Sem spadajo številni pesniki, ki so si med seboj zelo različni. Nekateri sledijo poetiki obnovljene nove romantike ali socialnega realizma, drugi so modernisti, skrajni modernisti, ludisti, pišejo neobvezne pesmi, ki so zgolj lahkotna igra besed in nenavadnih metafor, tretji pripadajo avantgardistom in pišejo konkretno poezijo, ki učinkuje z zvočnostjo in likovnostjo zapisa.
Pesniki so: Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Ervin Fritz, Andrej Brvar, Marko Kravos, Gustav Januš.


Tretja povojna pesniška generacija

Pesniki te skupine pišejo modernistične in tradicionalne pesmi. Med njimi nastane jedro postmodernističnih pesnikov, ki na nov način povezujejo tradicijo z modernizmom in iščejo nove pomene, nov smisel in novo lepoto.
Predstavniki so: Milan Jesih, Milan Dekleva, Ifigenija Zagoričnik, Milan Kleč, Boris A. Novak, Ivo Svetina, Denis Poniž.


Četrta povojna generacija
Sem spadajo pesniki, ki so rojeni okrog leta 1960. Pišejo modernistične in postmodernistčne pesmi.
Predstavniki so: Alojz Ihan, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Debeljak, Maja Haderlap

 

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
24. 11. 2011 ob 21:23

Aco, prosim dodaj vire, če si stvar kopiral iz Wikipedije in sicer za vsak članek (npr na koncu vsakega navedka). Take so zahteve Wikipedije.

Če si kopiral od kod drugod pa moraš imeti tudi dovoljenje avtorja ali založnika, razen če ni to že zagotovljeno v pogojih uporabe dotične spletne strani.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 11. 2011 ob 23:19

aco, ne razumem te, jaz samo trdim, da aforizem ni pesem, ničesar drugega.

  to, da ima razmišljanje veliko skupnega s pesmijo, je pa ja jasno. Včasih je razmišljanje že filozofija, včasih pa (še) ne. No, največkrat ne, ker vsi ljudje razmišljajo, filozofov, takih, pravih, pa je malo.

 

 

aja: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/26649/aforizem

;)

 

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 11. 2011 ob 09:09

:)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 12. 2011 ob 14:30
Spremenjeno:
18. 12. 2011 ob 21:23

hej, aco, saj tukaj samo pesmi pišemo. Tako, sproščeno.

 

LP, L

 

Zastavica

Mojmir

Poslano:
18. 12. 2011 ob 20:02

kot sem zapisal v MOJFORIZEM82
vse ima svoj konec le klobasa ima dva :))

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
19. 12. 2011 ob 10:44
Spremenjeno:
19. 12. 2011 ob 10:51

ejga, Dušan, vedno mi je zanimivo prebrat tvoja razmišljanja, ne glede na to, v kolikšni meri se z njimi strinjam. me veseli, da si presekal tole Wikizofijo,
ki se tule, navkljub zanikanjem, usuva z namenom podtikanja.

še en kvaziforizem:

če kopiram modrostne misli iz Wikipedije, sem wikizof.

lp,

interfranc


 

Zastavica

brezno

Poslano:
19. 12. 2011 ob 10:50
Spremenjeno:
19. 12. 2011 ob 10:53

Tako se pa je začela:

http://www.youtube.com/watch?v=CZjMu3N-RuQ&feature=player_detailpage

wikizofija

Presekati, ja, čeprav je včasih za crknit od smeha tut.

LP, b.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 12. 2011 ob 15:41

aco, ker to niso tvoji članki, bi moral nujno navesti vire, iz katerih si naredil copy paste. Taka so pravila.

 

 

Kar se pa tiče tvojega originalnega teksta o Platonu: on ni ničesar ukinil, samo ukvarjal se ni z lirično filozofijo ;) Ni imel te moči, da bi komu kaj prepovedal.

Tudi na našem portalu je tako. Vsak piše pesmi po svoje.

  Lp, lidija

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 12. 2011 ob 16:06

nisem brala, a bi morala :)))

 aco,tukaj se trudimo pisat pesmi, sicer pa, tole je klepet. tudi filozofiraš lahko.

ne, ne aco. navesti vire pomeni točno napisati, od kod je vir. Tega (še) nisi naredil.

 :)

  Pa brez jeze, prosim; tukaj samo usmerjam struje po potrebi.

 

Potrebujemo - mir. Tak čas je, pravijo ;)
 

 

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
19. 12. 2011 ob 16:19

Lidija vir je bil naveden naknadno a je na prejšnji strani. Malo zmede ker se originalna objava ponovi na vrhu vsake strani s komentarji, čeprav je to po svoje dobro, da se ne izgubi preveč fokus.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 12. 2011 ob 20:25

kaj je to telesni pedagog?laugh?cheekysmiley

 namreč prvič slišim ta izraz, je pa, moram priznati, zelo zanimiv

:) :) :) :)

 

LP, lidija

 

PS: drugaše pa aco, saj se ne nameravam kregat s tabo, jaz sem zato, da vsak fura svojo filozofijo (čeprav ima vsak človek svojo, filizofijo, pa še ni filozof)

torej filozofija gor ali dol, ni važno. Važno je, da pišemo pesmi, dobre pesmi, v kateri filozofiji ali nefilozofiji te pesmi namakajo noge, sploh ni važno .... samo za to gre. Lej, če napišeš eno pesem, potem pa na vse kriplje razlagaš, češ, saj je že ta-pa-ta filozof rekel "to-pa-to", to prav nič ne pomaga, če pesem ne govori sama zase in to takoj, ne pa šele po razpravah in komentarjih ter razlagah.

 

Še par kosti:

-filozofi so bili in bodo

-tisti, ki mu je nek filozof vzornik, sam po sebi še ni filozof, ampak samo njegov "vernik".

čeprav  je prebral vsa filozofska dela sveta, človek samo zato še ni filozof.

- filozofija je ekzaktna znanstvena veda, zato je na svetu malo pravih filozofov

-kakšen filozof je lahko tudi pesnik, niso pa vsi

-kakšen pesnik je lahko tudi filozof, vsi pa niso

-včasih je za pesem potrebno dosti manj kot filozofija. recimo srce. recimo oko.

-aforizem je bolj produkt zdravega pogleda na svet okrog sebe, kot pa kakšne filozofije (dober pesnik pozabi, da je filozof, če to je).

-"filozofiranje" se od filozofije zelo razlikuje

 -v družini imam dva diplomirana filozofa, pa zase ne trdita da sta filozofa ;)

   Evo aco, iztočnice. Če se ti da, se poukvarjaj z njimi. Jaz pa ti ne morem zagotovit, da se bom zelo hitro vrnila sem na ta forum, ker imam konec leta preveč drugega dela.


 

Zastavica

Y

Y

Poslano:
22. 12. 2011 ob 23:37
Spremenjeno:
22. 12. 2011 ob 23:40

Joj, moram še zafilozofirat:

Filozofija je vlačuga. Vsak, ki ne ve, o čem govori, pravi da filozofira. Kot je Lidija že povedala, je filozofija akademska disciplina (čeprav ni znanost), katere state-of-the-art  oziroma po slovensko sodobna akademska filozofija nima kaj iskati v pesmih .. ker je nihče od nas verjetno ne bi razumel. Za predstavo, o čem razmišljajo sodobni filozofi podajam link na enega svetovno priznanega filozofa zavesti (David Chalmers). 

Če govorimo o Platonu in Jenku, ok, to je kot bi govorili o matematiki v poeziji in bi razpravljali o pitagorejcih. Znanje je šlo dosti bolj naprej kot upa sanjati (amaterski) pesnik, sam se štejem zraven.

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
23. 12. 2011 ob 06:36
Spremenjeno:
23. 12. 2011 ob 07:48

Gnu, to je pa tako dobro napisano, da sem kar dvakrat prebral!

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 12. 2011 ob 12:57
Spremenjeno:
24. 12. 2011 ob 18:04

pesnik je lahko vsak človek, tako filozof z vsemi formalnimi kompetencami za soljenje pameti in tudi nekvalificiran kmet. Seveda pa  ni pesnik vsak kmet in vsak filozof . Obstaja pa še tretja možnost. Pesnik je vsak človek, samo da tega še ne ve.
 

Zastavica

Y

Y

Poslano:
24. 12. 2011 ob 16:10

No, sem pobrisal tisto smetenje :) Hvala za debato, še kdaj - Aco ti si kul !

Zastavica

Komentiranje je zaprto!