Rojstna hiša,

kraj najglobljih čustev,

še slišiš svoj lastni smeh,

vidiš lastne svetleče, iskrene oči,

ko zreš čez tista okna v svet.

Tam pustil si sanje,

Ki se niso izsanjale,

Upe, ki se niso uresničili,

Pričakovanja, prevelika takrat.

A si sanjal, upal, pričakoval.

Tega pozabil ne boš.

Ko mimo hiše greš,

tuji obrazi so v njej,

nekdo drug sanja svoje sanje.

Vse si pustil v njej,

svoje mlado srce.

Barby