Spet proti meni stopajo besede nežne,

obraza njih in dlan, spominjajo me nate.

Vedno tu povsod, na trenutke zlate,

vse te misli dane, od srca hvaležne.

Opijat spomin je sanjat sreče bežne,

vrednost polne; le take hranim zate,

tud' če to maska usode je zobate,

glej lepo občutke - take daljnosežne.

In če že o tebi zame polna misel šteje,

kričal lahko bi daleč nad oblake,

v ta novi svet, kjer modrih veter veje.

Sanje lahko uresničijo se vsake,

sila mene, ta ki močna čustva seje,

Naju pot naprej, še vodi naj korake.

apndan