Vse te občutljive oči besed.
Pobožana občutja
upanja, pripadanja, bolečine.
Solza na tipalkah
metulja poezije,
drhteča prisotnost,
ki poje tistim tu in tistim tam
z istim glasom ljudi.
Feniks, ki se dvigne in ognjen leti,
da razsvetli slutnjo tistega tam čez ...
Oktober,
ki nežno boža
temno, globoko osamljenost novembra
z rožnatimi dlanmi sočutja.
Poslano:
18. 11. 2011 ob 16:29
Spremenjeno:
18. 11. 2011 ob 20:24
Nam "na tej strani" ni tuje TISTO TAM ČEZ,
poezija je eden mostov, da je to res,
čestike
čestitam lepa in povedala si to kar se čuti globoko
lp mojmir
Poslano:
18. 11. 2011 ob 19:37
Spremenjeno:
18. 11. 2011 ob 20:31
Hvala, Svit...In kako lepo se je na teh mostovih družiti s tako pozitivnimi ljudmi... LP, OP
Mojmir, :), hvala. Bilo je lepo in čisto nekaj posebnega...polno nekih občutij...zaradi globine in posvečenosti vsebine pesmi...pa saj sam najbolje veš...
Lep pozdrav, OP
Res lepo povzeto. LP, mcv
:) LP, mcv! OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!