Ves čar v pretečenem času je zbledel,
že davno so odšle pričakovanja sanje,
kot list zmečkan bo spomin počasi obledel,
nemirna misel se morda prikradla bo v spanje.
Hodim skozi čas v molk odet,
lahko obujal bi spomine,
v kalupu časa in življenja ujet,
z morečo mislijo, kako vse mine.
Mogoče pa prihaja čas vesel,
nasmeh krasil obraz bo spet,
otožne maske z lic bo snel,
iskriv, vesel, bo spet klepet.
Zelo lepa pesem, polna optimizma, le tako naprej.
Neža, hvala ti za tvoje mnenje in vzpodbudo.
Lp Ius
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!