Narava
Nežnost pada
iz stare veje
osmukanega drevesa,
v koraku upočasnjenem
puščam blagem vetru,
da me zaziblje
kakor bi padala z njim,
v sozvočju jesenskega plesa
se vrtim z naravo
in misli sprostim,
kakor perje v vetru.
Nate pomislim
in vidim te ob moji strani,
kako me držiš za roko
in gledava tihe sanje.
Hvala ti modri cvet,
sem že popravila.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 16. 11. 2011 ob 06:33
- Prebrano 746 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 216.15