Gledal sem tvoj vrt in cvetje lepo v njem,
zagledal sem nenadoma prikazen,
čakal sem na tvoj objem,
potem pa vzkliknil sem :
"poglej, ostudno to golazen!"

Ta gomazeča stvar me je žalila
in tulila, naprej še delala nesnago,
pa sem vpašal jo, zakaj se ni pod skalo
ali pa v kakšno luknjo skrila.

Naj ne žalim, si očitala mi blago.

Nič več ne vidim v tvoj vrt,
postavila visoke si plotove,
samo meni je pogled  zastrt,
so misli moje temne, negotove,
tvoj cvet postal za mene je zaprt.

ius