Dan se v vrtnici je skril,
njen vonj je pesem naša,
kar v dolgih letih sem odkril,
v praznih besedah se znova v pesmih oglaša.

So misli samoumevne v občutke odete,
kot travniško cvetje
in zdi se, da pesmi še niso izpete,
morda me ne bo več naslednje poletje.

Vse s sabo bom vzel
in šel skozi vrata hrepenenja ta dan,
objem me še vedno bo grel,
trdno bom držal tvojo dlan.

ius