Brez naslova
Utrgam cvet, ki večno vene,
ulovim metulja spečega na rahli rosi,
prepleta se trnje v vetru neba,
zastira zavese severa.
Držim se navad davno pozabljenih dni,
ki nihče več jih ne pozna.
Zima zaspala je v lesketajočem se snegu,
ne hiti, ne beži,
zlomil se boš v lastnem pogebu....
Bodi...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 14. 11. 2011 ob 23:40
- Prebrano 585 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.58
- Število ocen: 6
