Grenko je, ko pomislim nate,
pa vendar ostane sladka sled.
Moje oči uprte so vate,
a moj obraz ostaja bled.
Nobene rdečice več ni
in vse se pozabljeno zdi...
A kaj ko mi spomini ne dajo miru
in begajo k tebi v spanju, v snu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lúthien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!