Brez glasu
Tišina v kriku.
Besede v tihoto betona udarjajo.
Iz oči zagledam polno vprašanj,
brez glasu odgovarjam.
Noge same od sebe delajo korake,
kot bi v prosti tek dal brzino,
kotalim se nekje v tujem planetu,
ocenjujejo me neznani profili,
še imam lastne moči,
tako dolga pot bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 14. 11. 2011 ob 04:11
- Prebrano 820 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 276.72
