Šumi veter,
listju zgodbe pravi,
valove drobne
do obale žene,
da šume poljubljajo
utrujene čeri,
premeša liste
v odloženi knjigi,
živahne misli umiri.
V prozornem mraku
ptičja krila
zašumijo nad menoj.
S pomola se kitara
tiho oglasi v večer
in pesem stara
se ubere z njo.

Vse je tako,
kot je bilo takrat,
ko je zaljubljeno dekle
lovilo sanje na obali.
Vse je tako,
samo dekle
v življenje je odšlo.

daya