Jaz sem mojster,

kateremu nikoli ne ugasne ogenj navdiha,

da bi pisal pesmi za dekleta.

Za mene ljubezen največji je dar,

če človek zna ljubiti naravo

in vse ostale lepote širnega sveta.

Kje si, Luna,

Kje si, Sonce,

zakaj se ne ljubita –

to je večno vprašanje vesolja.

Roso orosila je travnik,

zdaj dviga se megla v nebo –

hitro oblake napolni.

Naj pada zdaj dež,

pada nežni dež,

naj oplazi naše hrepeneče telo.

Čopič slika na platno

umetnino mešanih barv –

pesniki se dotaknemo človeških src ...

tistih, ki potrebujejo besede življenja.

(Pesem iz pesniške zbirke Moj svet.)

Mišel Žafran, Narfaž Lešim