SAM

Ko noč prekrije vso naravo

ostane misel prekrita s praznino

naenkrat čutiš še tišino,

ki te ubija s svojo čustveno vonjavo.

Sam v osamljenosti istih misli,

ki me zlepa ne pustijo,

z voljo nemoči me noč prebuja

neprespanega me jutro zbuja.

Dan za dnem me na obali

ali sredi temnega gričevja

zalotijo vprašanja stara

kje si, da bi vsaj čutila,

kako postajam vse bolj isti

kot je zemlji prepuščena slama.

tomi