Čas za pospravljanje
Skozi pozno jesen presejem samega sebe.
Čez sklenjene luščine
stemnelega pepela.
Kot izdih široko
se vsakič znova razgrnem v poslednjo opno.
Povsem trepetavo in negotovo.
Izpraskam mehko tkivo
iz okostja besede.
Na suh pergament spet ukrešem življenje.
Dokler scela ne razpadem, kakor zrno neslišno.
A še tedaj bom na kupčkih čakal sapo,
da me vdene v novo sestavljanko.
Takrat, ko bo čas za pospravljanje.
hvala Ignis, spominčica, zelo me veseli,
lp, albin
Dostikrat ne vemo, da je tisti čas, ko treba pospravit, ne glede na to, kje se nahajajo smeti ali pa stvari, ki se jih želimo znebiti, morda zavezati v vrečo in dopustiti, da dihajo, a ne uidejo ven. Ja, kako enostavno bi bilo, da bi vedeli, kaj kdaj, kaj ne kdaj itd. itd. ...
lp, ajda
hvala Ajda, resnično me veseli.
Glede komentarja se strinjam, lepo in enostavno bi že bilo, če bi vedeli, kdaj, kako in česa se znebiti, mislim pa, da ne bi bilo dobro, saj bi bilo potem vse opredalčkano, predvidljivo in dolgočasno. Zato imamo druge, ki nas upravičeno (ali ne) prisilijo, da odvržemo določeno "navlako".
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 10. 11. 2011 ob 08:34
- Prebrano 1221 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 331.55