V daljavi uzrem roko pravice,
Ki boža, tolaži roko krivice.
Solza tolaži nasmeh,
In mama boža otokov bes.
Nasmeh se skrije,
Da žalost je ne vidi,
Še sonce luno zjutraj pozdravi,
In odide, da nas njegov sij vse ne preplavi…
Tema zamenja svetlobo
a vseeno poglej,
bolj kot z očmi, s srcm glej!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!