Čas brez besed
s prizvokom tišine
z omiljeno dlanjo
dotikajoč nežno
kakor perje pava
in tihih valovov,
ki nežno prinašajo
drobne šumeče školjke
proti obali.
Se vsedem blizu
in pustim očem,
da gledajo to razkošje
brez besed.
Ravnina morja v tvojem naslovu je opomnik brezkraja vidikov želja,
a le malo je takih, ki v školjkah tišine slišijo bitje svojga srca.
Veš tomi ko školjko prisloniš k ušesu res se čuje šepet morja.
Je ravnina morja, ne gre drugače--------
lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!