Namakam vse kar smrdi,
tako dolgo mučkam, mučkam,
kot bi mesila kruh,
ki potem diši,
testo položim v pečico,
cunje počasi na obešalnik.
Čudne odvratne misli
sperem z ekrana,
z eno samo tipko
naredim belino,
čisto kot perje
belega goloba,
ki nosi pošto,
takšno kot jo imam rada.
Pogladim ga, spustim
da leti nazaj z novo pošto
in ga počakam, da spet pride.
Tudi to bi komentiral, a je prerano golobica vzletela
in ne ve še v nočni temi od koga pošto naj spozna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!