
Prihajamo z jokom in odhajamo z nasmehom, kot da vemo, kam smo prišli in kam gremo.
Vedno izhajam iz svoje empirije...
Moj sin se je pri rojstvu panično jokal, kot bi mu nekaj vzeli?..
...Moja mama je imela blažen nasmeh, ko smo jo našli s kuhlo v eni roki in olupljeno jabolko v drugi leže na tleh...
lp
ac
Sicer všečen aforizem; me pa filozofsko ne prepriča.
Prihajamo z jokom, kot da nas je strah, kam smo prišli; odhajamo z nasmehom vedoč, kaj smo kljub temu postali.
lp, gnu
lahko drži, lahko tudi ne.
jokaš ker te zebe, smejiš se , ker jih bo še zeblo...( jaz pa grem pod 2200 stopinj celzija)
lep dan
ciril
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: aco ferenc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!