Podavite te bele ptice!

Njihove sence ponoči kljuvajo mir.

Nebo se seseda, ko ga prebadajo s kljuni.

Nič več ni tako, kot mora biti,

kadar zapojejo svoj gagasti napev.

Preko moje tihe hiše razsujejo pomlad.

Pokradejo mi sneg, ki me varuje,

z ukradeno belino naduto stegujejo vratove.

Podavite te bele ptice. Ali jih izženite na jug.

Njih silna teža je bledo sonce

v rumeno požiralko spremenila

in moje grozdaste oči v rozine.

Vampirske bele ptice. V njih jati

gagasto razpiram bela krila, skoz mojo

malo belo hišo žarko sonce plete pajčevino sanj.

V poslednjem letu se bom ujela vanjo.

(Iz zbirke Vreščeče čeri, 2011)

Lučka Zorko