Od kod se je naenkrat vzel ta vlažni jugo,
ki se z žejo poljubov le toplo igra?
Ne bi hotela ganjenih oči zapreti,
preveč mehko mi duša trepeta.
Bele so, bežeče ovce oblakov,
zardelo nebo se z njimi spogleduje.
Nekaj tvojega
v meni ne bo nikoli tuje.
Od znotraj vraščeno,spodkopano,
nepozabljeno, ubito, izgubljeno,
obljubljeno, ljubljeno, zaznamovano.
Vse je le način srca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!