Luč v odmiku obnorelega sveta
na steni večera
s sijem v sveči
v tišini vabljivih senc
vstopa v moje črne vrane
s sledmi nostalgičnega ustroja dneva
pod stropom zavedanja
v ogledalu odseva
plemeniti moje srce
vznemiri tančico hrepenenja
pobrska po prgišču zahoda
prebuja odnos voščenih lutk
odkriva obraz v raju brezčasja
luč v odmiku obnorelega sveta
Hvala, Svit.
LP, spominčica
Veseli me, da ti sveti :))
Lp, okto
okto, hvala ti.
LP, spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
- 01. 11. 2011 ob 18:13
- Prebrano 833 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 447.24
- Število ocen: 12