Vranec

Njegovo veličastje
je osupnilo moje oči,
dvignilo prah kot vihar.
Zemlja se je razveselila
njegovih udarcev.

Njegova plapolajoča polja
so se božala z dihom življenja.
Neskončno svoboden v svoji naravi,
neskončno naraven v svoji svobodi,
je stal pred mano, nedojemljiv.

Kot čudežno bitje je trgal,
kar se mu je kot neskončno obilje
ponudilo samo od sebe
s soncem in dežjem oživljeno iz prahu.

Sebastjan

Komentiranje je zaprto!

Sebastjan
Napisal/a: Sebastjan

Pesmi

  • 01. 08. 2007 ob 10:32
  • Prebrano 1243 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 437
  • Število ocen: 15

Zastavica