Kako se nocoj zopet bliža praznina,
Polna spominov, ki sem jih prodala.
Zato pa, natakar, prinesi še vina,
Prinesi še vina, če ne, bom kričala!

Kako je nocoj luč na nebu bleščeča.
Prinesi še vina, če ne, bom kričala!
Le kje je zdaj tista oddaljena sreča,
Ki sem jo včasih – že davno – poznala?

Kako se krohoče v obraz mi samota!
Čutim: nocoj mi je zopet zavdala.
Pijanka ob šanku. Oh, kakšna sramota!
Prinesi še vina, če ne, bom kričala!

Kako razcefrana mi moč je spomina –
Le to vem, da zopet sem sama ostala.
Zato pa, natakar, prinesi še vina,
Prinesi še vina, če ne, bom kričala!

Aleksandra Kocmut - Kerstin