osemnjast let se že sprašujem
osemnajst prekletih let
brez tebe
brez njega
brez vaju
katerih imen sploh ne poznam
starši me imajo radi
vse mi nudijo
vse zaupajo
le tega ne kdo sta
toliko prekletih let se sprašujem
milijone vprašanj
a brez odgovorov
komu sem podoben
tebi
njemu
ali obema
čigavo barvo oči imam
čigavo barvo las
nič
spet nič
sem morda plod ljubezni
plod mamil
alkohola
imam brate
sestre
sem bil zaželjen
to verjetno ne
prekleta leta
prekleta vprašanja
prekleta kanta
kjer so me našli
Presneto vnetljiva pesem polna krivih samoobsodb, s katerimi se lahko zaplete življenje v neko stransko zaprto poglavje svojega sebstva, a rojenje ni nič drugega kot nov začetek brezkončnosti duha, ki se oklepa telesa . Tako slični in tako različni smo si s svojimi tegobami, vprašanji in odgovori, a vse se suka le okoli dejstva da se najdemo že enkrat in spoznamo sebe da nismo priveski temveč lasten vzorec na preizkušnji samega sebe.Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!