
razliti možgani na indijski preprogi
deli rok na omari
razkosno telo po celi sobi
glava namesto stropnega ventilatorja
oči poteptane
kri v kopalni kadi
in jaz ves krvav
objokan
sedim sredi nereda
in se trudim sestaviti
to bitje ki mi je toliko pomenilo
ne najdem vsega in jočem
jezen ker ne znam sestavljati lego kock
ki mi jih starši niso nikdar kupili
kje je noga
v želodec nalivam kri
gledam srce ki noče in noče biti
glava brez oči
a vendar lepa kakor prej
s krvavo roko popravljam frizuro
zakaj noče dihati
poljubi me še enkrat
samo enkrat
tako kot si znala le ti
slišim jih
a ne bom bežal
ostal bom s tabo
v dobrem in slabem
kot sem ti obljubil
Mojmir,
povsem iskreno - mislim, da si s tole pesmijo naredil znaten korak naprej v svoji poeziji. Čestitam! :) In prosim, ne reci, da nisi pesnik, kajti nekdo, ki ni pesnik, tega ne bi mogel napisati ...
Bodi dobro,
Lucija
hvala lucija podobno pesem sem napisal že pred leti v verzih danes sem jo samo obudil v prostem stilu
še 1x hvala
lp mojmir
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!