živeti v izolaciji
za nevidnimi zidovi
preživeti otroštvo
v družbi lačnih vojakov
skritih po gozdovih
golorokih junakov
ki premagajo vse okupatorje
je lepo
poučno
in zdravo

biti neuvrščen
v družbi prikritih diktatorjev
ki se jim zgraža cel svet
le tebi se dopadejo
je pogumno
neustrašno
in herojsko

potem odrasteš
vidiš da rožice niso le lepe
ampak imajo trnje
ki hudičevo piči
takrat je prepozno
takrat umrejo vsi otroški junaki
padejo vsi borci
izginejo neuvrščeni
in boli
hudičevo si jezen nase
na svoje poglede
ki so ti bili vsiljeni
a jih nisi spregledal
takrat si sam

Mojmir