PRAZNINA BESED
Nebo nad menoj,
kakor sokolje oko,
izmučeno od svojega
begajočega počutja,
opazuje
nezadržen ritem
dušnega mravljišča.
Izza zob povlečem
prežvečene besede,
napojene z jezikom
in njegovo postanostjo.
Okus blatne krvi
stresa izvotljeno bistvo.
Nenehno zaletavanje
v brezobziren zid potreb
jih kakor bumerang vrača
na ostrino jezika.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
- 22. 10. 2011 ob 22:35
- Prebrano 1094 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 289.92
