Pozdravljena, Justina, zanimiva pesem o Narcisu ;-) Nekoliko bi jo bilo treba le slovnično obdelati (vejice):

Ne bom nikoli več s tabo razpihala žerjavice,

zato da bi zakurila kres!

Ne bom nikoli več s tabo igrala klavirja!

Ne bom nikoli več s tabo jadrala v zaliv!

Ne bom nikoli več s tabo plezala na vrh gore!

Ne bom nikoli več s tabo lovila metuljev!

Ne bom nikoli več s tabo trgala marjetic!  (si mislila eno ali mnogo?)

Ne bom nikoli več s tabo reševala neznank!

Ne bom nikoli več s tabo stopala skozi mavrico!

Zaljubljen si v svojo podobo na bregu potoka.

Le velikim ribam vdirajo v računalnike,

pesnikom in pisateljem nikoli.

Premišljujem tudi, ali je potrebno ves čas ponavljati "ne bom nikoli več s tabo" v celoti? No, gotovo boš sama našla najboljšo rešitev.

Lp, Ana

Vejic zavestno nisem postavila slovnično pravilno. Zanimalo me je, koliko pesniške svobode mi je dopuščene. Oziroma, če mi jo je s strani slovničnih pravil sploh kaj dopuščene.

Hvala za dobronamerni komentar.

Justina

Justina, hvala za tvoj odgovor -  to je zanimivo in seveda je uporaba ločil osebna odločitev. Vendar, ko bralec (ne da bi mu kdo razložil, zakaj tako) to prebere, najbrž pomisli, da pisec ne obvlada slovničnih pravil. Lahko sicer bere, kot so postavljene vejice, a ga pri branju taka postavitev vejic zaustavlja. Pike bi ga pa še bolj;-) Kakorkoli, če kršimo pravila, je fino, da jih zavestno in da ima to kakšen  pomen (npr. spodbuja večpomenskost branja ipd.).

Lep pesniški pozdrav,

Ana