baterije polnimo na njihovih ramenih
na njihovih življenjih ki so umrli brezveze
za ideale svobode in miru
po tisočih litrih krvi in solate iz listja
po kilogramih pojedenih korenin
jočemo pred nakupovalnimi centri
sramujmo se sebe (idiotov) brez prihodnosti
v mlakah kapitalizma kjer smo paglavci
ki se nikoli ne bomo razvili v žabe
živim med vami a vam ne upam pogledati v oči
ker se sramujem svoje neodločnosti
našega neumja ki dela za ideale drugih
Mojmir, mislim, da so tisti 'sramujmo se' vmes čisto odveč.
LP, mcv
misliš da bi bil dosti le en na koncu??
Nikjer, saj je ostalo besedilo jasno in vključuje ta sram.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!