Najino drevo
Adagio III
Čez polje tečem v obleki beli
in se ob Najinem drevesu ustavim ...
Usedem se na tla, na korenine,
usedem se v nedrje njegovo,
prisluhnem šumom listja,
ko se veter z njimi poigrava ...
Zavzdihnem in se v klobčič zvijem ...
Sanjam, znova sanjam ...
Čez polje tečem v obleki beli
in se ob Najinem drevesu ustavim ...
Usedem se na tla, na korenine,
usedem se v nedrje njegovo,
prisluhnem šumom listja,
ko se veter z njimi poigrava ...
Zavzdihnem in se v klobčič zvijem ...
Sanjam, znova sanjam ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ...Anja...
- 16. 05. 2008 ob 14:49
- Prebrano 909 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193
- Število ocen: 7
