Živce dajem med ovce na zelenem,

milo blejanje je ves zvok, ki ga še prenesem!

Naj si odpočije moj um med pašo z borovnicami v borovih gozdičkih,

naj se telo krepi med plavanjem po idiličnih čistih jezerih,

naj kolo ubere poti skozi gozdičke mimo pravljičnih hišic.

Če nebo utrne solze, me te rahlo božajo po goli razgreti koži,

njih vonj me osveži, njih moč pa sprosti.

Namesto mene naj se jezi nebo.

Strele naj treskajo med tem ko jaz meditiram ob odprtem oknu.

In pojem.

Ubrisani pisun