Tišina se lomi

koščki časa prasketajo

v kaminu zavedanja.

V žuborečem ognju,

se lomi črno oglje.

V vrzelih skritih razpok,

poganja mehki mah.

Pod mahom se razposajeno

dotikajo delčki koreninic,

ki žgečkajo omrtvičeno kamenje.

Ko se spojijo s kapljico vode,

zakričijo v globino. Kričijo glasno.

Takrat začutiš, da je življenje

mehka in neskončno sprejemajoča goba,

ki se krči in razteza ,

raste in usiha,

in boli, boli, dokler ne znorijo

vse vrzeli v tebi.

Takrat vzljubiš svojo tišino.

 

Silva Langenfus

finomehanik

Poslano:
13. 10. 2011 ob 13:12

Bravo!

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
13. 10. 2011 ob 13:12

Hvala, zadnje čase mi ne gre :-)

 

S

Zastavica

Korponai Ivan

Poslano:
13. 10. 2011 ob 13:30

a si res sigurna? dej ga, dej...

Zastavica

modricvet

Poslano:
13. 10. 2011 ob 19:44

Silva! Mogoče ti nekaj časa ni šlo, a sedaj ti očitno spet gre! A meni so tvoje pesmi vedno 'sedle'.

LP, mcv

Zastavica

Lea199

Poslano:
13. 10. 2011 ob 22:26

Lepo:)

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 13. 10. 2011 ob 13:06
  • Prebrano 1167 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 328.65
  • Število ocen: 13

Zastavica